Daljnovidnost je stanje očesa, ko ne moremo izostriti predmetov v naši bližini, medtem ko so bolj oddaljeni predmeti ostri. Stanje strokovno imenujemo hipermetropija.
- Dober vid na daljavo, bližnji predmeti so zamegljeni
- Slabša zaznava globine
- Pripiranje oči pri gledanju v bližini
- Očala za daljnovidnost oči povečajo
Daljnovidnosti pravimo tudi hipermetropija. O tem stanju očesa govorimo kadar se žarišče svetlobe, ki pada v oko nahaja za mrežnico. Vzrok temu je prekratko očesno zrklo ali preveč zaobljena roženica.
Kot novorojenčki smo vse ljudje daljnovidni. V veliki večini sčasoma pridobimo zmožnost ostrenja slike tudi na blizu. Med 5 in 10 odstotki populacije pa daljnovidnost ostane zaradi nepravilnosti pri rasti očesa. Daljnovidnost je lahko podedovana ali pa jo povzročajo bolezni kot na primer diabetes. Daljnovidnost se pojavi tudi zaradi zmanjšanja prožnosti očesne leče po 40. letu. Tej daljnovidnosti pravimo tudi starovidnost ali presbiopija ali starostna daljnovidnost.
Neoster vid zaradi daljnovidnosti lahko popravimo z očali, kontaktnimi lečami ali refraktivno operacijo. Očala za daljnovidnost so najenostavnejša rešitev. V kombinaciji ali pa samo s kontaktnimi lečami večina ljudi z daljnovidnostjo živi normalno brez omejitev. Medtem ko so pri operaciji za korekcijo daljnovidnosti prisotna tudi tveganja.
Za korekcijo daljnovidnosti v očala vgrajujemo zbirne, konkavne ali plus leče. Konkavne leče so debelejše na sredini in tanjše na robovih. Pri nošenju očal za korekcijo visokih dioptrij daljnovidnosti, očalne leče oči povečajo.
Za zmanjšanje učinka povečave oči pri plus lečah, izbiramo asferične leče in višjo stopnjo tanjšave.
Kako preverim ali imam daljnovidnost?
Daljnovidnost ali hipermetropijo imate kadar imate težave pri branju ali gledanju na telefon. Kadar morate časopis knjigo ali telefon oddaljiti, da vidite ostro sliko. V teh primerih ni potrebno čakati, da “roke postanejo prekratke” kot radi rečemo. Takoj ko opazite spremembo v vidni ostrini se naročite na okulistični pregled.