Miopija ali kratkovidnost je napaka vidne ostrine. Kdor je kratkoviden s težavo prepoznava oddaljene predmete, medtem ko pri branju knjige teh težav nima.
- Neostra slika oddaljenih predmetov,
- Očala za miopijo, oči pomanjšajo,
- Večinoma nastane kot posledica mešanice dednih faktorjev in vplivov okolja,
- V zadnjem desetletju povsod v svetu opažamo velik porast kratkovidnosti,
- Kratkovidnost popravljamo z očali, kontaktnimi lečami ali operacijo.
Kratkovidnost ali miopija je nepravilnost vidne ostrine, ki nastane zaradi nepravilne oblike očesnega zrkla. Nepravilno obliko očesnega zrkla in s tem povezano kratkovidnost najpogosteje pripisujemo tako dednim dejavnikom kot tudi okolju. V otroštvu se pogosteje razvije pri otrocih čigar starša, eden ali oba imata miopijo in hkrati tudi veliko gledajo na blizu, rišejo, berejo, gledajo v telefone.
V zadnjem desetletju povsod v svetu opažamo drastično povečanje primerov kratkovidnosti, tako da nekateri govorijo celo o epidemiji miopije, čeprav tega stanja ne smatramo kot bolezen. Najpogosteje se za povečanje išče vzroke pri prekomernem gledanju v pametne telefone, računalnike in televizije. In sicer zato, ker pri teh aktivnostih oko vzdržuje ostrino na eni sami dolžini v prostoru. Nekateri strokovnjaki določen del krivde pripisujejo tudi modri svetlobi, ki jo oddajajo sodobni ekrani, naše oči pa je niso vajene.
Kako prepoznamo kratkovidnost:
- Pripiranje oči pri gledanju oddaljenih predmetov
- Mencanje oči (pri otrocih)
- Težave z vidno ostrino pri nočni vožnji
- Ponavljajoči glavoboli
- Približevanje predmetov in gledanje od zelo blizu
Pogosta posledica kratkovidnosti, ki ni korigirana z očali ali kontaktnimi lečami so ponavljajoči glavoboli. Dostikrat se lahko pojavljajo že pri nizkih dioptrijah kratkovidnosti.
Na splošno je dobro, da oči treniramo tako, da manj gledamo v ekrane in se več gibljemo v naravi, kjer so naše oči izzvane z nenehnim ostrenjem različno oddaljenih predmetov. V Aziji, kjer beležijo najvišjo stopnjo kratkovidnost med otroki, slednje prepoznavajo kot edini faktor, ki lahko zmanjša tveganje za nastanek kratkovidnosti. Med uporabo ekranov večkrat pogledamo v stran čim dlje, da spremenimo fokus in več mežikamo.
Zgodaj v otroštvu odkrita kratkovidnost se lahko do odrasle dobe popravi ali vsaj zmanjša napredovanje z očali. Pri miopiji so pomembni redni pregledi pri okulistu, da se lahko na morebitne spremembe dipotrije čimprej odzovemo s primernimi očali ali drugimi terapijami.
Viri:
- Wikipedija: Kratkovisnost
- Wikipedia: Myopia
- Mihelčič Matjaž, Kratkovidnost, Revija FOKUS, 2017
- Conlin Linda, What’s up with myopia, 20/20 Europe, 2019